GLAMPING – hotelsko udobje v objemu narave

0
0642-17_remax-kakovost_bivanja-135

MODNA MUHA ALI DOLGOROČNI TREND?

V zadnjih letih v Sloveniji in drugod po svetu naglo narašča ponudba glamping namestitev, kot z angleško skovanko iz besed »glamur« in »kampiranje« imenujemo luksuzno taborjenje v objemu narave. Ljudje očitno vse bolj iščejo lepe kotičke, kjer se lahko umaknejo od mestnega vrveža, Slovenija (lani nagrajena kot zelena destinacija) pa je kot nalašč primerna za to obliko turizma.

Ponudnikov glamping namestitev je pri nas že več kot dvajset, pri čemer se vsako leto pojavljajo novi, in to kljub pogosto težavnim in zamudnim postopkom pridobivanja dovoljenj, ki marsikoga odvrnejo od želene naložbe. A očitno je dodana vrednost tovrstne ponudbe vseeno vredna truda, zasedenost kapacitet pa dovolj velika. Svojo nišo so tukaj hitro našli tudi proizvajalci glamping hišk – kako tudi ne, saj nam lesa in rokodelskih spretnosti v Sloveniji res ne primanjkuje. Gre morda le za modno muho, ki jo bo čez nekaj let povozil čas? Ponudniki na to gledajo precej optimistično in ne verjamejo, da bi se ta trend tako kmalu obrnil.

 

OD PASTIRSKE KOČE DO HIŠIC NA DREVES

Ponudba glampinga je pri nas že precej raznolika. V Preddvoru lahko spite v ljubkih lesenih hiškah, v Godiču pod Veliko  planino v udobnih pastirskih kočah, na Bledu v očarljivih drevesnih hiškah, na Ptuju v starih vinskih sodih, v Radljah ob Dravi v hiškah – mlinih, v Počehovi sredi vinograda, v Podzemlju ob Kolpi v keltskih kolibah, le nekaj kilometrov stran v Dragatušu pa v futurističnih leseno-steklenih bivalnih enotah. Tujina ponuja še več idej: spanje v jurtah in indijanskih vigvamih, obnovljenih skednjih in gorskih bivakih, spanje pod steklenimi kupolami ali pa v starih obnovljenih prikolicah ali vozilih. Omejitev glede oblike nastanitve in dodatne ponudbe je lahko le domišljija. Steklenica penine, jacuzzi, masaža ali izposoja koles niso prav nobena redkost. Cene za posamezno nočitev se pri nas gibljejo od slabih dvajset evrov v Kanu kampu ob Kolpi do nekaj sto evrov, kolikor boste za pravljičnonastanitev odšteli v blejskem Garden villageu. V tujini pa lahko cene segajo tudi do nekaj tisoč evrov.

PREVLADUJEJO TUJI GOSTJE

Globalni trendi prinašajo porast ljubiteljev narave in svežega zraka, ki se ne želijo odreči udobju apartmaja ali hotelske postelje ter kopici dodatne ponudbe od toplih kopeli do športnih aktivnosti. Med te se že dolgo ne uvrščajo več le dobro preskrbljeni mladi pari, ampak se za glamping odločajo tako mlade družine, pari srednjih let kot tudi manjši poslovni kolektivi za team buildinge. Nejc Zalokar iz Campinga Bled, kjer so leta 2010 v Sloveniji z glampingom zaorali ledino, pravi, da pri njih prevladujejo tuji gostje, med katerimi je največ Angležev in Ircev, sledijo Nizozemci in Italijani, potem pridejo na vrsto domači gostje, pretežno prek darilnih bonov. Obiskovalci najbolj cenijo vročo kad, domač zajtrk in bližino jezera. Sezona traja od 1. aprila do 15. oktobra, hiške pa za nekaj tednov odklenejo tudi decembra. V Preddvor, kjer glampinga
ne zaprejo niti pozimi, zahaja največ Italijanov in Slovencev, posebna eksotika pa niso niti Saudijci. V Dragatušu v Beli krajini od junija do septembra prevladujejo tuji gostje, predvsem iz Nizozemske, Belgije in Avstrije, ostale mesece pa prihajajo predvsem domači gostje. Najbolj jih očara čudovita pokrajina, navdušeni so nad pogledom, ki se jim razprostira skozi veliko stekleno površino, in tudi nad samo opremljenostjo hišk, še dodaja Hedvika Špišič iz Turizma Malerič.

GLAMPING KOT NALOŽBA

Očitno je glamping postal zanimiva tržna niša in naložbena priložnost tako za nadgradnjo obstoječe turistične ponudbe kot tudi za povsem novo poslovno zgodbo. Katera vprašanja pa si mora zastaviti morebitni potencialni vlagatelj? Na prvem mestu je predvsem vprašanje lokacije in potrebnih dovoljenj, v zvezi s katerimi ni poenotene prakse, saj se okoliščine po posameznih občinah precej razlikujejo, in še tam so lahko tolmačenja različna. V gostilni Pr’ Bizjak iz Preddvora so na primer zaprosili za gradbeno dovoljenje, vendar ga niso potrebovali. Toda glede na občinski prostorski načrt (OPN) je treba imeti primerno gradbeno parcelo, poudarja Veronika Aljančič. »Naš prostor je po OPN-ju namenjen turizmu in rekreaciji,« še dodaja. Najlažje je seveda nadgraditi že obstoječi kamp, v katerem je mogoče na večji površini postaviti pomožne objekte, za kar gradbeno dovoljenje ni potrebno. Turistične kmetije so že v »sivem področju« z različnimi praksami upravnih enot, vsekakor pa se gradbeno dovoljenje navadno pridobiva za kompleks hišk in ne za vsako hiško posebej. Podobno sivo področje so »vrtne lope« pri stanovanjskih hišah. Nekaj več manevrskega prostora je menda pri premičnih objektih, a se je treba nedvomno v to vprašanje najprej poglobiti. Drugo prav tako nujno vprašanje je vrednost naložbe in podatek, kdaj se bo povrnila. Tovrsten izračun je seveda nemogoče narediti na pamet, saj je odvisen od vrednosti osnovnega zemljišča, potrebnih dovoljenj, komunalne in cestne infrastrukture, števila in zahtevnosti objektov ter ravni dodatne opreme, nenazadnje pa tudi od samih operativnih stroškov z osebjem in administracijo. Če gre le za nadgradnjo obstoječe turistične ponudbe, lahko naložba znaša zgolj nekaj tisoč evrov, kolikor stane ena enostavna lesena hiška, bistveno dražje pa je začeti iz nič in zaposliti ljudi le za ta namen. Pri Maleričih v Dragatušu je naložba znašala približno 700.000,00 €, sofinancirali pa so jo, tako kot še marsikje v Sloveniji, iz nepovratnih evropskih sredstev. Sam strošek postavitve objektov brez drugih stroškov naj bi se, kot zatrjuje Jaka Hrovat iz Mizarstva Hrovat, povrnil v dveh do treh letih, življenjska doba objektov pa je približno dvajset let. Podobnega mnenja so tudi v podjetju Lushna (prav tako eden od uveljavljenih ponudnikov), ki glamping hišice že izvaža v tujino. Prednost v primerjavi z gradnjo hotela je ta, da se lahko za začetek postavi ena enota, ponudba pa se nato v skladu z odzivom strank in prilivi sproti nadgrajuje.

Tadej Dobravc Verbič

nepremičninski svetovalec z licenco, RE/MAX Vogal, Ljubljana

Več preberite v tiskani različici revije.

Naroči revijo!

Ni komentarjev