Načrtovanje in gradnja skoraj ničenergijske hiše

0
Kakovost_Bivanja_001

Kaj je treba upoštevati pri gradnji hiš, katerih poraba energije je minimalna?

Odločitev za gradnjo skoraj ničenergijske hiše je treba sprejeti že v zgodnji fazi priprave idejnega projekta. Postopek gradnje klasične hiše se namreč precej razlikuje od gradnje skoraj ničenergijske
hiše. Na kaj vse moramo biti pozorni, če se odločimo za tak način gradnje?

Toplotni ovoj in toplotni dobitki sončnega sevanja (in izkoriščanja sončnih žarkov)

Standardi za skoraj ničenergijske stavbe predvidevajo, da so energijsko učinkovite tiste stavbe, ki za potrebe ogrevanja porabijo manj kot 15 kWh/m2a. Poudaril bi predvsem reševanje toplotnih mostov, ustrezno toplotno izolacijo in optimalno izkoriščanje sončnega obsevanja skozi steklene površine, kar dosežemo s pravilno orientacijo stavbe v smeri juga in z namestitvijo oken na južni oziroma vzhodni ali zahodni strani stavbe, na severu pa le izjemoma (na primer samo v primeru lepega razgleda).

Temeljenje in nosilni zidovi

Kakovost_Bivanja_002

Gradnja vsake hiše se začne pri temeljih, ki so v stiku z zemljo, kjer so temperature praviloma od 10 do 14° C. Večina klasičnih hiš ima slabo toplotno izolirane temel

je, kar je vodilo do pogostih težav z vlago in posledično s plesnijo v kotih. Pri gradnji skoraj ničenergijske hiše moramo zato temelje

dobro toplotno izolirati, kar pa je zelo težko dobro izvesti. K sreči obstaja možnost izvedbe temeljne plošče na sloju toplotne izolacije iz XPS visoke tlačne trdnosti, kar nam omogoča gradnjo brez toplotnih mostov v stiku z zemljo. Prednost temeljne plošče je predvsem to, da lahko izvedemo dobro toplotno izolacijo, izvedba pa je hitrejša in lažja.

Stroškovno je precej primerljiva. Kadar hiša ni podkletena, moramo paziti, da izvedemo dodatno toplotno izolacijo tudi v pasu okoli hiše, da ne pride do zmrzovanja zemljine pod robom temeljne plošče. Pred betoniranjem temeljne plošče in polaganjem toplotne izolacije je treba poskrbeti še za inštalacije, ki potekajo pod temeljno ploščo (predvsem voda, kanalizacija in elektrika).  Hidroizolacija se lahko izvede pod temeljno ploščo ali nad njo. Ko je temeljna plošča dovolj trdna, lahko pričnemo z zidanjem nosilnih zidov. Pri tem se pojavi vprašanje, ali je bolj smiselno uporabiti brušeno termo opeko, ki se lepi s profesionalnimi lepili, ali klasično termo opeko, ki se zida z uporabo termo malte. Po naših izkušnjah ima uporaba brušene opeke veliko prednosti, predvsem zaradi možnosti uporabe sistemskih elementov, saj potrebujemo bistveno manj ljudi za izvedbo, zidanje pa je hitrejše in bolj natančno. Pri izdelavi medetažne plošče se lahko investitor odloči za montažno z nosilci in opečnim polnilom ali klasično AB ploščo. Pomembno je, da se izvede dodatna izolacija venca, za kar se lahko uporabi pri večji debelini zidu venčna opeka z dodatno izolacijo ali pa se uporabijo samonosilni izolacijski elementi, ki jih enostavno nalepimo. Tako se izognemo zamudnemu opaženju venca in odpravimo možnost nastanka toplotnega mostu. V primeru, da imamo predviden balkon, pa je treba na stiku z zidom vgraditi termo košaro, ki prepreči linijski toplotni most. Rešitev, da bi balkon obojestransko toplotno izolirali, ni dobra, je pa primerna pri sanacijah. Pri zidanju zaključka zidu mansarde in poševnega dela je treba paziti, da ti niso pozidani do vrha ostrešja, ampak morajo biti nižji za predvideno debelino toplotne izolacije, vendar ne manj kot 25 cm.

Streha in strešna konstrukcija

Sestava strešne konstrukcije pri skoraj ničenergijskih hišah je odvisna od tega, ali je podstrešni prostor ogrevan ali hladen. Kadar je podstrešni prostor ogrevan za potrebe stanovanja, je treba upoštevati kar nekaj dodatnih pravil izvedbe. Pri izvedbi stropa v mansardi je treba paziti na ustrezno izbiro toplotne izolacije z ustreznim faznim zamikom, ustrezen izbor parne ovire ter zagotoviti trajno zrakotesnost. Ena od rešitev je, da pod špirovce namestimo lesene letve ali kovinsko podkonstrukcijo in celoten prostor zapolnimo z ustrezno toplotno izolacijo (celuloza ali steklena volna, vsaj 40 cm). Na letve se pritrdi parna ovira najmanj SD 10, vse stike se v celoti polepi in polno tesni z zidom ter po testu zrakotesnosti zaključi z oblogo iz mavčnih kartonskih plošč.

Stavbno pohištvo ovoja

Končno je hiša dobila streho in sedaj je čas za pripravo na montažo oken in razvod inštalacij. Pri okenskih odprtinah pazimo na ustrezno pripravo okenskih odprtin, da bo možno izvesti tesnjenje oken v skladu s smernicami RAL in pravilno toplotno izolirati odprtino. Pri ostalih pomembnih rešitvah, ki jih moramo upoštevati pri gradnji, so še izbor ustreznih oken z vgradnjo ustreznih senčil, ki so ključni element za toplotne izgube ovoja hiše, koriščenje energije sonca za ogrevanje prostorov, preprečevanje pregrevanja prostorov zaradi sončnega obsevanja od zgodnje pomladi do pozne jeseni ter dobra naravna osvetlitev prostorov. Glede izbire primernih oken za skoraj ničenergijske hiše se priporoča ibor oken z okvirji, ki imajo toplotno prevodnost nižjo od Uf = >0,95
W/m2k. Pri izboru stekel je treba paziti, da izberemo stekla, ki imajo visok prehod sončnega sevanja. To so tako imenovana stekla solar +, s karakteristikami stekla g = < 0,60% in Ug = 0,6 W/m2k. Celotno okno mora biti vgrajeno po smernicah, ki so predpisane s standardi RAL. Okvir okna praviloma pomaknemo vsaj za 3 cm v toplotno izolacijo fasade, preostali del okvirja pa lahko ostane v predelu zidu, kar nam omogoča še stabilno in cenovno ugodno vgradnjo. Okno je sicer priporočljivo vgraditi v celoti v fasadno izolacijo, vendar se zaradi podometne vgradnje zunanjih žaluzij in zaradi slabše nosilnosti termo zidakov in bistveno višjih stroškov izvedbe to v praksi ne izvaja pogosto.

Inštalacije v zidovih in ometi

Pri izvedbi inštalacij v zidovih, ki mejijo na zunanji zrak, je treba paziti, da so inštalacije nameščene v predhodno obdelane odprtine z malto, da ne prihaja do netesnih mest celotnega ovoja stavbe. Pri izvedbi elektroinštalacij je treba še posebej paziti pri uporabi in vgradnji zrakotesnih razvodnih doz, saj le-te predstavljajo del zrakotesnega ovoja. Po vgradnji oken in izvedenih inštalacijah
se pripravimo na izvedbo notranjega ometa. Na stik okna in ometa je dobro namestiti posebne zaključne letvice, ki omogočajo dobro tesnjenje oken, poleg tega pa preprečujejo nastajanje razpok med oknom in ometom. Izbor ustreznega materiala za omete je zelo pomemben, saj pogojuje ustrezno zrakotesnost hiše, ki je nepogrešljiv člen pri gradnji pasivne hiše. Po končanih ometih je čas za izvedbo testa zrakotesnosti ovoja hiše. Vsekakor je test zrakotesnosti treba izvesti pred izvedbo tlakov in ko so končani vsi razvodi inštalacij. Če je test uspešen, lahko nadaljujemo z aktivnostmi
do zaključka gradnje hiše.


 

Štefan Piškur, strokovnjak za gradnjo skoraj ničenergijskih hiš in direktor podjetja Zelena gradnja, d. o. o.

Ni komentarjev